Svetovne zdravstvene organizacije so leta 1948 ustanovili Združeni narodi, da bi obravnavali mednarodna vprašanja javnega zdravja in zdravja svetovnega prebivalstva. Danes ima 193 držav članic. Sedež SZO je v Ženevi.
SZO razvija načrte, sledijo raziskave na področju zdravja, vzpostavitev norm in standardov ter spremlja stanje na področju zdravja, ocenjuje dinamiko sprememb. Kot del SZO obstajajo predvsem države članice sistema ZN, vendar so v skladu z Listino lahko sprejete tudi države, ki niso članice ZN.
Zgodovina Svetovne zdravstvene organizacije
Prvo telo, ki je organiziralo mednarodno sodelovanje pri teh zadevah, se je imenovalo Konstantinopski visoki zdravstveni svet, ki ga je leta 1839 oblikoval. V lokalnih pristaniščih je moral nadzorovati tuje ladje in izvajati protiepidemične ukrepe, ki bi preprečili širjenje kolere in kuge. Kasneje so podobne organizacije ustvarile Maroko in Egipt.
Leta 1851 je 12 držav, vključno z Rusijo, sodelovalo v Parizu na I Mednarodni sanitarni konferenci. Po srečanju je bila sprejeta odločitev o sprejetju Mednarodne sanitarne konvencije, ki bi pomagala določiti karanteno na morju v Sredozemlju. Vendar so bili rezultati doseženi šele proti koncu XIX. Stoletja.
Z začetkom 20. stoletja so ustanovili še dve medvladni zdravstveni organizaciji, imenovani Panamski sanitarni urad in Urad za javno higieno. V glavnem so razširjali informacije o splošnih zdravstvenih vprašanjih (zlasti o nalezljivih boleznih). Leta 1923 je začela delovati Mednarodna organizacija za zdravje pri Zvezi narodov v Ženevi, leta 1946 pa se je v New Yorku Mednarodna konferenca o varovanju zdravja odločila ustanoviti WHO. Listina te organizacije je bila ratificirana aprila 1948, od tega dne pa je 7. aprila postala Svetovni dan zdravja.
Dejavnosti WHO in njena vloga v svetu
Naloge, ki so v središču pozornosti in jih organizacija rešuje, vključujejo veliko. Med najpomembnejšimi so:
- Zmanjšanje zdravstvenega, socialnega in gospodarskega bremena nalezljivih bolezni (na primer pomoč državam v regiji jugovzhodne Azije);
- Izvajanje boja proti HIV / aidsu, tuberkulozi in malariji (v okviru programa za izkoreninjenje malarije), odpravljanje velikih črnih koz v svetu;
- Preprečevanje in zmanjševanje razširjenosti bolezni, invalidnosti in zgodnje smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, duševnih motenj, nasilja, poškodb in slabovidnosti;
- Zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti ter izboljšanje zdravja v najpomembnejših fazah življenja, skupaj z nosečnostjo, porodom, neonatalnim obdobjem, otroštvom in mladostjo, ter izboljšanje spolnega in reproduktivnega zdravja ter spodbujanje aktivnega in zdravega načina življenja v starosti za vse ljudi;
- Zmanjšanje zdravstvenih posledic izrednih razmer, naravnih nesreč, kriz in konfliktov ter zmanjšanje njihovih socialnih in ekonomskih učinkov;
- Spodbujanje zdravja in razvoja ter preprečevanje ali zmanjševanje zdravstvenih tveganj, povezanih s kajenjem, nadzorom tobaka, alkoholom, drogami in drugimi psihoaktivnimi snovmi, nezdravo prehrano, telesno nedejavnostjo in nevarnim spolnim odnosom;
- Vplivi s pomočjo političnih intervencij, projektov SZO in znanstvenih programov, katerih cilj je povečati pravično zdravje in se osredotočiti na ljudi z nizko porabo, pristopi, ki upoštevajo enakost spolov, in na podlagi pravic;
- Krepitev primarnih preventivnih ukrepov in vpliva na upravljanje javnih politik v vseh sektorjih, da bi vplivali na glavne vzroke zdravstvenih tveganj, povezanih z okoljem;
- Izboljšanje prehrane, varnosti hrane in varnosti hrane skozi vse življenje ter ohranjanje javnega zdravja in nacionalnega zdravja ter trajnostnega razvoja;
- Izboljšanje učinkovitosti zdravstvenih storitev z izboljšanjem vodenja, financiranja, osebja in upravljanja WHO z zanesljivimi in dostopnimi dokazi in ugotovitvami raziskav.
Glavne funkcije Svetovne zdravstvene organizacije
Za dosego svojih ciljev SZO opravlja naslednje glavne naloge:
- Zagotavljanje vodilne vloge pri vprašanjih, ki so ključnega pomena za zdravje, ter vzpostavljanje partnerstev in sodelovanja na mestih, kjer bodo potrebna skupna dejanja;
- Razvoj raziskovalnih programov in spodbujanje plačil, razvoj in razširjanje neprecenljivega znanja;
- Vzpostavitev standardov in standardov, pomoč pri njihovem spoštovanju in izvajanje ustreznega nadzora;
- Povezovanje etičnih konceptov z koncepti razvoja politik, ki temeljijo na dokazih;
- Zagotavljanje tehnične opreme, aktiviranje sprememb in izgradnja trajnostnih institucionalnih zmogljivosti;
- Nadzor nad okoliščinami na področju zdravstvenega varstva in ocena dinamike njenih sprememb.
Ti temeljni cilji in naloge ter druge globalne obveznosti se obravnavajo v večini teh podrejenih generalnemu direktorju Svetovne zdravstvene organizacije. Poleg tega se zdravstvena politika odraža v splošnem delovnem programu. Informacije o zdravstvenem varstvu, osnovne informacije o strukturi delovnih programov v celotni organizaciji, proračunu, virih, publikacijah sodelujočih držav, programih in projektih, smernicah in rezultatih je mogoče pridobiti tudi tam.
Program WHO: ključne točke
Svetovna zdravstvena organizacija deluje v vedno večjih in hitro spreminjajočih se okoliščinah. Javnozdravstvene dejavnosti nimajo jasnih meja in zadevajo številne druge sektorje, ki vplivajo na potenciale in rezultate v zvezi z zdravjem. Za reševanje izzivov, s katerimi se sooča Organizacija, se delovni program SZO uporablja na šestih področjih: dve nalogi v zdravstvenem sektorju, dve strateški potrebi in dva operativna pristopa.
Program je:
- Pri spodbujanju razvoja;
- Pri krepitvi zdravstvene varnosti;
- Pri krepitvi zdravstvenih sistemov;
- Pri uporabi rezultatov znanstvenih raziskav, informacij in dejanskih informacij;
- Pri krepitvi partnerstev;
- Pri izboljšanju rezultatov dejavnosti.
Organi WHO
Svetovna zdravstvena skupščina je najvišji organ Svetovne zdravstvene organizacije, ki je odgovoren za sprejemanje odločitev. Njegova letna zasedanja, na katerih sodeluje večina delegacij iz vseh držav članic organizacije, potekajo praviloma v Ženevi v Švici. Zdravstvena skupščina opredeljuje splošne usmeritve politike v dejavnostih Svetovne zdravstvene organizacije. Zdravstvena skupščina imenuje generalnega direktorja, ki nadzoruje finančno politiko Organizacije ter pregleduje in potrjuje osnutke proračunov programov. Poleg tega pregleduje poročila, ki jih je izdal izvršilni odbor.
V izvršnem odboru je 34 članov, to so strokovno usposobljeni zdravstveni delavci, ki so izvoljeni za triletni mandat. Na glavnem zasedanju Odbora, ki je potekal januarja, se dogovorita o dnevnem redu pred prihodnjo sejo zdravstvene skupščine in sprejetjem resolucij za skupščino. Medtem ko se na drugem, krajšem zasedanju v maju, ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z upravo. Glavne naloge odbora so izvajanje sklepov in politik, ki jih je sprejela skupščina, zagotavljanje svetovalne pomoči in splošna podpora njenim dejavnostim.
Sekretariat Svetovne zdravstvene organizacije ima približno 8.000 strokovnjakov ne samo iz zdravstvenega sektorja, temveč tudi iz drugih področij. Poleg tega vključuje tudi druge uslužbence, ki delajo s pogodbami za določen čas na sedežu, vsi regionalni direktorji regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije in nekatere druge države. Organizacijo vodi generalni direktor, ki ga imenuje skupščina in ga zastopa izvršni odbor.
Samo prisotnost dejavnosti - aktivna, konstruktivna in dosledna v korist celotnega človeštva - lahko pomaga vsem ljudem, da ostanejo vedno v zdravju in sreči. To je doktrina Svetovne zdravstvene organizacije, ki je lahko razumljiva in dostopna vsem. Za uresničitev vseh nalog, ki so dodeljene Organizaciji, bo potrebno skupno prizadevanje vseh vlad in vseh narodov.
